- MUZEJ
- UČNA POT
- BOHAČEV TOPLAR
- PROGRAMI ZA ŠOLE
- PROGRAMI ZA SKUPINE
- PROGRAMI ZA DRUŽINE
- KVIZ
- O NAS
- NOVICE
- KONTAKT
- CENIK IN ODPIRALNI ČAS
03 839 16 13 | 040 345 630
muzej.vrbovec@siol.net
MUZEJ VRBOVEC
V Nazarjah, na sotočju Savinje in Drete, stoji grad Vrbovec, v katerem je od leta 2001 urejen tudi muzej. Na ogled postavlja zgodovino gozdarstva in lesarstva v Zgornji Savinjski dolini, pretežno gozdnati in prometno zaprti pokrajini. Gozdovi so narekovali svojevrsten gospodarski razvoj tega območja in odločilno vplivali na življenje tukajšnjih prebivalcev.
Vse do druge svetovne vojne je bilo preživetje domačinov tesno povezano z izkoriščanjem gozdov, s predelavo in prodajo lesa, ki predstavlja pomembno naravno dobrino še danes. Posek in spravilo lesa, žagarstvo, splavarstvo in trgovina z lesom so predstavljali najdonosnejše dejavnosti in s tem glavni vir zaslužka velikega dela prebivalstva.
Gozdovi in les - bogastvo Slovenije
Uvodni del stalne razstave prinaša zanimiva spoznanja o gozdovih, drevesih in uporabnosti lesa. Predstavljeni so gozdovi po svetu, njihov pomen in različni načini gospodarjenja. Izpostavljene so posebnosti in zanimivosti slovenskih gozdov. Spoznamo najzanimivejša drevesa pri nas in po svetu ter se seznanimo z razvojem gozdov skozi geološke dobe.
Poučimo se o uporabnosti lesa kot enega najpomembnejših materialov in človekovega sopotnika vse od nastanka civilizacije. Na številnih potokih in rekah so prebivalci gradili lesene mostove, leseni jezovi pa so pomenili pomembno zaščitno in usmerjevalno napravo. Človek je svoja bivališča opremljal z raznovrstnimi pohodnimi površinami, zelo pogosto je v tla vgrajeval les, mnogokrat pa je bil les vključen tudi v šege in navade oz. rituale.
V času nekdanjih gozdarskih in lesarskih delavcev
Osrednji del stalne razstave nas popelje v preteklost, v čas življenja in dela nekdanjih zgornjesavinjskih gozdarskih in lesarskih delavcev: olcarjev, žagarjev in flosarjev, furmanov, mizarjev, kolarjev in tesarjev. Obujamo že pozabljene dogodke, načine življenja ter delovne navade in običaje preteklega časa. Rdečo nit, ki nas vodi skozi osrednji del muzejske razstave predstavlja les. Sledimo mu na njegovi poti od rastočega drevesa v gozdu, preko sečnje in spravila do predelave v končni izdelek. Ob tem so nanizane zgodbe ljudi, neizbežno odvisnih od te naravne dobrine.
Vrnemo se v čas, ko je sečnja v mogočnih zgornjesavinjskih gozdovih potekala samo s pomočjo sekir in kasneje ročnih žag, ko so edino pot za spravilo lesa iz gorskega in težko dostopnega sveta predstavljale riže in ko se je transport hlodovine do žag vršil s plavljenjem. To je bil čas, ko je bila sečnja omejena na poletni in jesenski čas, spravilo v dolino na zimo in transport po vodi na spomladanske mesece, čas, ko je les potreboval leto dni, da je iz gozda prišel v roke kupca. Prikazane so življenjske razmere gozdnih delavcev med sečnjo, poudarjena je vloga prevoznikov - furmanov, ki so jo slednji odigrali pri spravilu lesa. Razstava se dotakne tudi napredka, ki ga v gozdarstvo prinese sprememba družbenega sistema po drugi svetovni vojni: gradnja žičnic in še posebej gozdnih cest ter s tem povezano uvajanje modernejše mehanizacije. Prikazan je razvoj žagarstva od ročnega razreza lesa, preko primitivnih vodnih žag venecijank do žag na električni pogon in vloga splavarstva kot edine možne poti za transport velikih količin lesa v daljne kraje. Razstava se posveča tudi razvoju mizarstva, kolarstva in tesarstva v dolini, delu in življenju mizarskih, kolarskih in tesarskih mojstrov.
Raziskujte in sodelujte
V muzeju boste zagotovo vsaj za trenutek pozabili na sodoben način življenja in se vrnili v obdobje, ko je ˝čas še tekel počasneje˝. Preizkusili se boste v poznavanju nekaterih slovenskih avtohtonih drevesnih vrst, sodelovali v kvizu, kjer s pravilnimi odgovori sestavite drevo ali se poigrali z reševanjem lesenih miselnih iger.
