INFORMACIJENOVICEGALERIJA
 
SI EN
 
 
MUZEJ VRBOVEC
UČNA POT
GRAD VRBOVEC
BOHAČEV TOPLAR
 

 

Video Nazarje 3 min


www.nazarje.si


www.mozaik-dozivetij.si


www.solcavsko.info


www.savinja.si

 

 

 

 

Sonaravni gozd 

5. sonaravni gozd

Kaj pomeni beseda sonaravno?

Da je drevesna sestava slovenskih gozdov še v veliki meri podobna nekdanjim naravnim gozdovom, kjer je na večini rastišč prevladovala bukev, precej je bilo še jelke, hrasta in v višjih predelih smreke. Zaradi ekonomskih razlogov v preteklosti je v zgornjesavinjskih gozdove delež smreke precej večji od naravnega. V zadnjih letih se zanimanje za gospodarjenje z listavci med lastniki gozdov povečuje. Razlog za to pomembno spremembo je tudi v vse višji ceni kvalitetnega lesa listavcev.

Slovenske gozdove pomlajujemo na malih površinah tako, da vzgojimo in nato s sečnjami odpiramo naraven pomladek. Sadimo tudi, vendar le na 10% pomlajenih površin, s sadikami iz lokalnega semena.

Sonaravno gospodarjenje pomeni več starih gozdov. Lesna zaloga v slovenskih gozdovih se nenehno povečuje, saj se načrtno poseka manj lesa, kakor ga priraste. Izjema so gozdovi, kjer lastniki v nasprotju z zakonom o gozdovih samovoljno posekajo preveč. Vendar z veliko večino lastnikov v naši dolini gozdarji Zavoda za gozdove dobro sodelujemo!

Sonaravnost je tudi skrb za živalstvo. Za živali skrbimo s puščanjem dela mrtvega lesa v gozdu, s prilagajanjem časa sečnje življenjskim ritmom nekaterih živali, s košnjo manjših travnikov in vzdrževanjem grmišč za pašo divjadi v gozdu... Na žalost je med ljudmi še zelo živo prepričanje, da suha drevesa in podrtice v gozd ne sodijo in da so celo znak slabega gospodarja. Lastniki zato pogosto porabijo veliko truda za urejanje izgleda gozda, namesto da bi jo usmerili v nego mladega gozda. Na tem področju bi lahko bilo naše gospodarjenje z gozdom bolj sonaravno.